Dopolnjevanje z magnezijem

Kaj je magnezij?

Magnezij je mineral, ki je v telesu prisoten v velikih količinah in je najpogosteje prisoten metalni ion kot encimski kofaktor – molekuli, ki so potrebni za pravilno delovanje encimov v biokemijskih reakcijah – v več kot 600 reakcijah v človeškem telesu[i]. Te encimske reakcije zajemajo sodelovanje pri sintezi DNK in beljakovin, presnovi energije, funkciji mišic in živcev ter nadzoru glukoze1. Poleg tega magnezij igra pomembno vlogo pri delovanju kardiovaskularnega sistema, pri presnovi kosti in pri nevrološkem delovanju[ii]. Magnezij se nahaja v različnih vrstah hrane, vključno z zelenjavami z zelenimi listi, semeni in oreščki, stročnicami, temno čokolado in polnozrnatimi žiti. Kljub temu raziskave kažejo, da mnoge populacije, vključno z ljudmi v razvitih državah, kot so Združene države Amerike, Avstralija, Nemčija, Francija, Tajvan in Japonska, ne zaužijejo zadostnih količin magnezija[iii],[iv]. Redno nizki vnosi magnezija in dolgotrajno subklinično pomanjkanje lahko povzročijo spremembe v številnih biokemijskih poteh, ki so vključene v pravilno delovanje številnih organov.

Koristi magnezija

Znanstvena literatura o koristih dopolnjevanja z magnezijem se povečuje[v]. Glavne potencialne koristi vključujejo:

1. Lahko ima protivnetne učinke v telesu, kar lahko prispeva k izboljšanju vnetja.

Vnetje je življenjski proces, ki ščiti naše telo pred vdirajočimi patogeni, snovmi ali poškodbami. Vendar pa lahko kronično vnetje sčasoma negativno vpliva na naše zdravje. Kronično vnetje prispeva k različnim stanjem, kot so debelost, diabetes in kardiovaskularne bolezni, med drugim[vi]. Znanstvena literatura do zdaj kaže, da je pomanjkanje magnezija dejavnik, ki prispeva k kroničnemu, nizkemu vnetju, čeprav so natančni mehanizmi in poti še vedno v preiskavi[vii].

V nedavni preučitvi iz leta 2022 so raziskovalci sintetizirali dokaze iz 17 študij, ki so preučevale učinke dopolnjevanja z magnezijem v primerjavi s placebom na biomarkerje vnetja[viii]. Biomarkerji so snovi v telesu, ki lahko kažejo na prisotnost vnetja in jih lahko odkrijemo z diagnostičnimi testi, kot so krvni testi. Te študije, ki so vključevale več kot 800 udeležencev, so vključevale dopolnjevanje z magnezijem v razponu od 250 mg do 400 mg na dan, z medianim časom spremljanja 12 tednov. Na splošno je dopolnjevanje z magnezijem znatno izboljšalo biomarkerje vnetja, vključno z zmanjšanjem C-reaktivnega proteina in povečanjem ravni dušikovega oksida9.

2. Lahko zmanjša krvni tlak.

Magnezij igra vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka z pomočjo sproščanja krvnih žil. Nizke ravni magnezija v telesu lahko povzročijo zožitev krvnih žil in povečanje odpornosti na pretok krvi, kar lahko zviša krvni tlak. Visok krvni tlak je dejavnik tveganja za srčne bolezni in kap. V nedavni preučitvi 49 kliničnih preskušanj so avtorji ugotovili, da dopolnjevanje z magnezijem v odmerkih večjih od 240 mg na dan znižuje krvni tlak pri hipertenzivnih bolnikih, ki jemljejo zdravila, medtem ko več kot 600 mg/dan znižuje krvni tlak pri neobravnavanih hipertenzivcih[ix]. Vendar je pomembno poudariti, da so potrebne nadaljnje raziskave za potrditev učinkovitosti dopolnjevanja z magnezijem kot dodatnega zdravljenja pri zniževanju krvnega tlaka.

3. Lahko izboljša nadzor krvnega sladkorja.

Magnezij igra vlogo v poteh, povezanih z vzdrževanjem normalnih ravni krvnega sladkorja in nadzorom krvnega sladkorja ter lahko zmanjša tveganje za diabetes. Te poti lahko vključujejo sodelovanje pri spodbujanju izločanja inzulina – hormona, ki uravnava krvni sladkor z olajšanjem prenosa iz krvnega obtoka v celice, v vnetnih parametrih in povečani porabi glukoze v celicah[x],[xi],13. Številne študije kažejo, da so posamezniki z nižjimi vnosi magnezija bolj ogroženi za razvoj diabetesa tipa II[xii],[xiii],[xiv]. V veliki preučitvi, ki je vključila več kot 600.000 udeležencev, so višji vnosi magnezija bili povezani z znatno nižjo incidenco razvoja diabetesa[xv].

V preučitvi iz leta 2021 so raziskovalci analizirali rezultate 25 dvojno slepih, randomiziranih kontroliranih študij in ugotovili, da je v primerjavi s placebom dopolnjevanje z magnezijem izboljšalo ravni glukoze na tešče in izboljšalo občutljivost na inzulin pri posameznikih, ki so ogroženi za razvoj diabetesa[xvi], čeprav so potrebne dodatne študije za potrditev teh ugotovitev.

4. Lahko izboljša zdravje kosti.

Več kot 60 % skupnega magnezija v našem telesu se nahaja v kosteh1 in obstaja neposredna vzročna povezava med prehranskim vnosom magnezija in vzdrževanjem zdravih kosti[xvii]. Magnezij je vključen v turnover kosti, kar je neprekinjen proces tvorbe in resorpcije kosti, s spodbujanjem aktivnosti osteoblastov (celic, odgovornih za gradnjo kostnega tkiva) in z uravnavanjem osteoklastov, celic, odgovornih za resorpcijo kosti, da prepreči pretirano razgradnjo kosti. Magnezij je prav tako vključen v uravnavanje ravni kalcija v kosteh, kar je bistveno za ohranjanje zdravja kosti. To doseže z uravnavanjem tako paratiroidnega hormona kot aktivne oblike vitamina D – oba sta glavna regulatorja homeostaze kalcija[xviii]. V nedavni sistematični preučitvi so raziskovalci ugotovili, da so v 12 študijah višji redni vnosi magnezija bili povezani z višjo gostoto kosti v kolku in vratnem delu stegnenice[xix].

V drugi nedavni preučitvi kliničnih študij so raziskovalci ugotovili potencialne koristi dopolnjevanja z magnezijem za zdravje kosti v različnih populacijah. Na primer, v eni randomizirani kontrolirani študiji, izvedeni na ženskah po menopavzi z osteoporozo, boleznijo, ki jo zaznamuje izguba kosti, je bilo 30 dni dopolnjevanja z magnezijem povezano z koristnimi učinki na biomarkerje turnoverja kosti, vključno z zvišanjem markerjev tvorbe kosti in zmanjšanjem markerjev resorpcije kosti[xx]. V drugi študiji, izvedeni na 50 najstniških dekletih, je bilo eno leto dopolnjevanja z 300 mg magnezija povezano s pomembnim povečanjem vsebnosti mineralov v kosteh v kolku in ledvenem delu hrbtenice v primerjavi s placebom[xxi]. Potrebne so večje, dobro zasnovane študije za popolno razumevanje vloge dopolnjevanja z magnezijem pri spodbujanju zdravja kosti.

5. Lahko izboljša migrene.

Nizke ravni magnezija so bile povezane s posamezniki, ki trpijo za migrenami[xxii]. Dopolnjevanje z magnezijem se včasih uporablja kot pomožna terapija za zdravljenje in preprečevanje migren. Nekaj randomiziranih, dvojno slepih kontroliranih študij je pokazalo, da je dopolnjevanje z magnezijem zaščitno proti migrenam[xxiii]. Vendar pa so odmerki magnezija, ki se uporabljajo za zdravljenje migren, relativno visoki in presegajo zgornjo mejo (do 600 mg na dan), zato mora zdravljenje vedno nadzorovati zdravstveni delavec.

6. Lahko izboljša simptome PMS.

Nekatere raziskave so pokazale, da lahko dopolnjevanje z magnezijem omili simptome PMS, vključno z napihnjenostjo, zadrževanjem vode, bolečinami v prsih in bolečinami v trebuhu. V eni randomizirani, placebo nadzorovani študiji so raziskovalci ugotovili, da je 250 mg dopolnjevanja z magnezijem v kombinaciji z dodatkom vitamina B6 znatno zmanjšalo simptome PMS pri udeležencih, vključno z zadrževanjem vode, bolečinami v prsih, spodnjimi bolečinami v trebuhu, tesnobo, depresijo in nespečnostjo[xxiv].

7. Lahko izboljša spanje.

Nekatere študije sugerirajo, da je dopolnjevanje z magnezijem povezano z boljšim spanjem. Ena študija, izvedena pri starejših odraslih, je ugotovila, da je v primerjavi s placebom dopolnjevanje z magnezijem izboljšalo objektivne in subjektivne ukrepe nespečnosti, vključno z višjimi ravnmi melatonina in renina (hormoni, ki pomagajo uravnavati spanec), nižjimi ravnmi kortizola (biomarker stresa) in povečanjem časa spanja[xxv]. V drugi študiji so raziskovalci želeli ugotoviti, ali kombinirani dodatek melatonina, magnezija in cinka izboljša nespečnost v primerjavi s placebom in ugotovili, da je dopolnjevanje znatno izboljšalo kakovost spanja, vključno s skupnim časom spanja, kakovostjo spanja in enostavnostjo zaspavanja[xxvi]. Potrebne so nadaljnje raziskave z velikimi vzorci, da bi bolje razjasnili povezavo med dopolnjevanjem z magnezijem in kakovostjo spanja.

Dopolnjevanje z magnezijem: oblike magnezija

Magnezij je na voljo kot dodatek, in na splošno velja, da je dopolnjevanje varno. Magnezij je na voljo v več oblikah:

• Magnezijev oksid
• Magnezijev citrat
• Magnezijev klorid
• Magnezijev glicinat

Nekatere oblike magnezija so bolj biorazpoložljive (absorbabilne) kot druge. Poleg tega lahko dopolnjevanje z magnezijem, še posebej v višjih odmerkih, povzroči gastrointestinalno nelagodje in ima odvajalni učinek[xxvii]. Magnezijev glicinat se je izkazal za manj nagnjenega k gastrointestinalnim stranskim učinkom in je zelo biorazpoložljiv[xxviii]. Druge oblike magnezija, kot je magnezijev oksid, so manj biorazpoložljive in lahko povzročijo večje tveganje za stranske učinke[xxix].

Koliko naj jem, in kakšna so tveganja dopolnjevanja z magnezijem?

Mnogi ljudje zaužijejo manj magnezija, kot bi morali iz svoje prehrane. Evropska agencija za varnost hrane je določila dnevni zadostni vnos na:

• 350 mg za moške
• 300 mg za ženske
• 300 mg za dečke, stare od 10 do 18 let
• 250 mg za dekleta, stare od 10 do 18 let[xxx]

Če ne zaužijete dovolj magnezija s prehrano, je lahko dodatek z magnezijem učinkovit način za povečanje vnosa magnezija. Največji odmerek dopolnjevanja z magnezijem je do 350 mg na dan. Če imate pomanjkanje magnezija, vam lahko zdravstveni delavec predpiše višje odmerke. Zelo visoki odmerki magnezija lahko povzročijo toksičnost. Nekatere vrste zdravil, kot so antibiotiki, diuretiki, zaviralci protonske črpalke in bisfosfonati, lahko interagirajo z dodatki magnezija, zato naj se posamezniki, ki jemljejo zdravila, posvetujejo s svojimi zdravstvenimi delavci glede vnosa magnezija. Vedno se posvetujte z zdravstvenim delavcem, preden začnete ali prenehate jemati kakršne koli dodatke.

Na kratko…

Magnezij je bistven mineral, ki je ključen za številne funkcije v človeškem telesu. Zadosten vnos lahko zmanjša tveganje za bolezni in nam pomaga optimalno delovati. Če iz prehranskih virov ne zaužijemo dovolj magnezija, nam lahko dodatek pomaga, da zadostimo dnevnim potrebam. Izberite dodatek, ki je enostavno absorbirajoč, kot je magnezijev glicinat, in ne zaužijte več kot priporočeni odmerki brez posvetovanja z zdravstvenim delavcem.

^[i] de Baaij, J. H., Hoenderop, J. G., & Bindels, R. J. (2015). Magnesium in man: Implications for health and disease. Physiological Reviews, 95(1), 1–46. https://doi.org/10.1152/physrev.00012.2014

[ii] Fiorentini, D., Cappadone, C., Farruggia, G., & Prata, C. (2021). Magnesium: Biochemistry, nutrition, detection, and social impact of diseases linked to its deficiency. Nutrients, 13(4), 1136. https://doi.org/10.3390/nu13041136

[iii]DiNicolantonio, J. J., O’Keefe, J. H., & Wilson, W. (2018). Subclinical magnesium deficiency: A principal driver of cardiovascular disease and a public health crisis. Open Heart, 5(1). https://doi.org/10.1136/openhrt-2017-000668

[iv] Costello, R. B., Elin, R. J., Rosanoff, A., Wallace, T. C., Guerrero-Romero, F., Hruby, A., Lutsey, P. L., Nielsen, F. H., Rodriguez-Moran, M., Song, Y., & Van Horn, L. V. (2016). Perspective: The case for an evidence-based reference interval for serum magnesium: The time has come. Advances in Nutrition, 7(6), 977–993. https://doi.org/10.3945/an.116.012765

[vi] van den Brink, W., van Bilsen, J., Salic, K., Hoevenaars, F. P., Verschuren, L., Kleemann, R., Bouwman, J., Ronnett, G. V., van Ommen, B., & Wopereis, S. (2019). Current and future nutritional strategies to modulate inflammatory dynamics in metabolic disorders. Frontiers in Nutrition, 6. https://doi.org/10.3389/fnut.2019.00129

[vii] Nielsen, F. H. (2018). Magnesium deficiency and increased inflammation: Current perspectives. Journal of Inflammation Research, Volume 11, 25–34. https://doi.org/10.2147/jir.s136742

[viii] Veronese, N., Pizzol, D., Smith, L., Dominguez, L. J., & Barbagallo, M. (2022). Effect of magnesium supplementation on inflammatory parameters: A meta-analysis of randomized controlled trials. Nutrients, 14(3), 679. https://doi.org/10.3390/nu14030679

[ix] Rosanoff, A., Costello, R. B., & Johnson, G. H. (2021). Effectively prescribing oral magnesium therapy for hypertension: A categorized systematic review of 49 clinical trials. Nutrients, 13(1), 195. https://doi.org/10.3390/nu13010195

[x] Günther, T. (2010). The biochemical function of mg2+ in insulin secretion, insulin signal transduction and insulin resistance. Magnesium Research, 23(1), 5–18. https://doi.org/10.1684/mrh.2009.0195

[xi] Mooren, F. C. (2015). Magnesium and disturbances in carbohydrate metabolism. Diabetes, Obesity and Metabolism, 17(9), 813–823. https://doi.org/10.1111/dom.12492

[xii] Veronese, N., Demurtas, J., Pesolillo, G., Celotto, S., Barnini, T., Calusi, G., Caruso, M. G., Notarnicola, M., Reddavide, R., Stubbs, B., Solmi, M., Maggi, S., Vaona, A., Firth, J., Smith, L., Koyanagi, A., Dominguez, L., & Barbagallo, M. (2019). Magnesium and health outcomes: An umbrella review of systematic reviews and meta-analyses of observational and intervention studies. European Journal of Nutrition, 59(1), 263–272. https://doi.org/10.1007/s00394-019-01905-w

[xiii] McClure, S. T., Schlechter, H., Oh, S., White, K., Wu, B., Pilla, S. J., Maruthur, N. M., Yeh, H.-C., Miller, E. R., & Appel, L. J. (2020). Dietary intake of adults with and without diabetes: Results from NHANES 2013–2016. BMJ Open Diabetes Research & Care, 8(1). https://doi.org/10.1136/bmjdrc-2020-001681

[xiv] Zhao, B., Deng, H., Li, B., Chen, L., Zou, F., Hu, L., Wei, Y., & Zhang, W. (2019). Association of magnesium consumption with type 2 diabetes and glucose metabolism: A systematic review and pooled study with trial sequential analysis. Diabetes/Metabolism Research and Reviews, 36(3). https://doi.org/10.1002/dmrr.3243

[xv] Fang, X., Han, H., Li, M., Liang, C., Fan, Z., Aaseth, J., He, J., Montgomery, S., & Cao, Y. (2016). Dose-response relationship between dietary magnesium intake and risk of type 2 diabetes mellitus: A systematic review and meta-regression analysis of prospective cohort studies. Nutrients, 8(11), 739. https://doi.org/10.3390/nu8110739

[xvi] Veronese, N., Dominguez, L. J., Pizzol, D., Demurtas, J., Smith, L., & Barbagallo, M. (2021). Oral magnesium supplementation for treating glucose metabolism parameters in people with or at risk of diabetes: A systematic review and meta-analysis of double-blind randomized controlled trials. Nutrients, 13(11), 4074. https://doi.org/10.3390/nu13114074

[xvii] Scientific opinion on the substantiation of health claims related to magnesium and electrolyte balance (ID 238), energy-yielding metabolism (ID 240, 247, 248), neurotransmission and muscle contraction including heart muscle (ID 241, 242), cell division (I. (2009). EFSA Journal, 7(10), 1216. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2009.1216

[xviii] Castiglioni, S., Cazzaniga, A., Albisetti, W., & Maier, J. (2013). Magnesium and osteoporosis: Current state of knowledge and future research directions. Nutrients, 5(8), 3022–3033. https://doi.org/10.3390/nu5083022

[xix] Groenendijk, I., van Delft, M., Versloot, P., van Loon, L. J. C., & de Groot, L. C. P. G. M. (2022). Impact of magnesium on bone health in older adults: A systematic review and meta-analysis. Bone, 154, 116233. https://doi.org/10.1016/j.bone.2021.116233

[xx] Aydın, H., Deyneli, O., Yavuz, D., Gözü, H., Mutlu, N., Kaygusuz, I., & Akalın, S. (2009). Short-term oral magnesium supplementation suppresses bone turnover in postmenopausal osteoporotic women. Biological Trace Element Research, 133(2), 136–143. https://doi.org/10.1007/s12011-009-8416-8

[xxi] Rogol, A. D. (2007). A randomized controlled study of effects of dietary magnesium oxide supplementation on bone mineral content in Healthy Girls. Yearbook of Medicine, 2007, 554–555. https://doi.org/10.1016/s0084-3873(08)70319-5

[xxii] Maier, J. A., Pickering, G., Giacomoni, E., Cazzaniga, A., & Pellegrino, P. (2020). Headaches and magnesium: Mechanisms, bioavailability, therapeutic efficacy and potential advantage of magnesium pidolate. Nutrients, 12(9), 2660. https://doi.org/10.3390/nu12092660

[xxiii] Dolati, S., Rikhtegar, R., Mehdizadeh, A., & Yousefi, M. (2019). The role of magnesium in pathophysiology and migraine treatment. Biological Trace Element Research, 196(2), 375–383. https://doi.org/10.1007/s12011-019-01931-z

[xxiv] Fathizadeh, N., Ebrahimi, E., Valiani, M., Tavakoli, N., & Hojat Yar, M. (2010). Evaluating the effect of magnesium and magnesium plus vitamin B6 supplement on the severity of premenstrual syndrome. Iran J Nurs Midwifery Res. , 15, 401–405.

[xxv] Abbasi, B., Kimiagar, M., Kimiagar, K., & Sadeghniiat, K. (2012). The effect of magnesium supplementation on primary insomnia in elderly: A double-blind placebo-controlled clinical trial. J Res Med Sci., 17, 1161–1161.

[xxvi] Jones, S. F. (2012a). The effect of melatonin, magnesium, and zinc on primary insomnia in long-term care facility residents in Italy: A double-blind, placebo-controlled clinical trial. Yearbook of Pulmonary Disease, 2012, 207–209. https://doi.org/10.1016/j.ypdi.2012.01.037

[xxvii] Gröber, U., Schmidt, J., & Kisters, K. (2015). Magnesium in prevention and therapy. Nutrients, 7(9), 8199–8226. https://doi.org/10.3390/nu7095388

[xxviii] Schuette, S. A., Lashner, B. A., & Janghorbani, M. (1994). Bioavailability of magnesium diglycinate vs magnesium oxide in patients with ileal resection. Journal of Parenteral and Enteral Nutrition, 18(5), 430–435. https://doi.org/10.1177/0148607194018005430

[xxix] U.S. Department of Health and Human Services. (n.d.). Magnesium Health Sheet for Professionals. NIH Office of Dietary Supplements. https://ods.od.nih.gov/factsheets/magnesium-healthprofessional/ 

[xxx] Scientific opinion on dietary reference values for magnesium - EFSA. (2015). https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4186

 Viri:

1. de Baaij, J. H., Hoenderop, J. G., & Bindels, R. J. (2015). Magnesium in man: Implications for health and disease. Physiological Reviews, 95(1), 1–46. https://doi.org/10.1152/physrev.00012.2014
2. Fiorentini, D., Cappadone, C., Farruggia, G., & Prata, C. (2021). Magnesium: Biochemistry, nutrition, detection, and social impact of diseases linked to its deficiency. Nutrients, 13(4), 1136. https://doi.org/10.3390/nu13041136
3. DiNicolantonio, J. J., O’Keefe, J. H., & Wilson, W. (2018). Subclinical magnesium deficiency: A principal driver of cardiovascular disease and a public health crisis. Open Heart, 5(1). https://doi.org/10.1136/openhrt-2017-000668
4. Costello, R. B., Elin, R. J., Rosanoff, A., Wallace, T. C., Guerrero-Romero, F., Hruby, A., Lutsey, P. L., Nielsen, F. H., Rodriguez-Moran, M., Song, Y., & Van Horn, L. V. (2016). Perspective: The case for an evidence-based reference interval for serum magnesium: The time has come. Advances in Nutrition, 7(6), 977–993. https://doi.org/10.3945/an.116.012765
5. van den Brink, W., van Bilsen, J., Salic, K., Hoevenaars, F. P., Verschuren, L., Kleemann, R., Bouwman, J., Ronnett, G. V., van Ommen, B., & Wopereis, S. (2019). Current and future nutritional strategies to modulate inflammatory dynamics in metabolic disorders. Frontiers in Nutrition, 6. https://doi.org/10.3389/fnut.2019.00129
6. Nielsen, F. H. (2018). Magnesium deficiency and increased inflammation: Current perspectives. Journal of Inflammation Research, Volume 11, 25–34. https://doi.org/10.2147/jir.s136742
7. Veronese, N., Pizzol, D., Smith, L., Dominguez, L. J., & Barbagallo, M. (2022). Effect of magnesium supplementation on inflammatory parameters: A meta-analysis of randomized controlled trials. Nutrients, 14(3), 679. https://doi.org/10.3390/nu14030679
8. Rosanoff, A., Costello, R. B., & Johnson, G. H. (2021). Effectively prescribing oral magnesium therapy for hypertension: A categorized systematic review of 49 clinical trials. Nutrients, 13(1), 195. https://doi.org/10.3390/nu13010195
9. Günther, T. (2010). The biochemical function of mg2+ in insulin secretion, insulin signal transduction and insulin resistance. Magnesium Research, 23(1), 5–18. https://doi.org/10.1684/mrh.2009.0195
10. Mooren, F. C. (2015). Magnesium and disturbances in carbohydrate metabolism. Diabetes, Obesity and Metabolism, 17(9), 813–823. https://doi.org/10.1111/dom.12492
11. Veronese, N., Demurtas, J., Pesolillo, G., Celotto, S., Barnini, T., Calusi, G., Caruso, M. G., Notarnicola, M., Reddavide, R., Stubbs, B., Solmi, M., Maggi, S., Vaona, A., Firth, J., Smith, L., Koyanagi, A., Dominguez, L., & Barbagallo, M. (2019). Magnesium and health outcomes: An umbrella review of systematic reviews and meta-analyses of observational and intervention studies. European Journal of Nutrition, 59(1), 263–272. https://doi.org/10.1007/s00394-019-01905-w
12. McClure, S. T., Schlechter, H., Oh, S., White, K., Wu, B., Pilla, S. J., Maruthur, N. M., Yeh, H.-C., Miller, E. R., & Appel, L. J. (2020). Dietary intake of adults with and without diabetes: Results from NHANES 2013–2016. BMJ Open Diabetes Research & Care, 8(1). https://doi.org/10.1136/bmjdrc-2020-001681
13. Zhao, B., Deng, H., Li, B., Chen, L., Zou, F., Hu, L., Wei, Y., & Zhang, W. (2019). Association of magnesium consumption with type 2 diabetes and glucose metabolism: A systematic review and pooled study with trial sequential analysis. Diabetes/Metabolism Research and Reviews, 36(3). https://doi.org/10.1002/dmrr.3243
14. Fang, X., Han, H., Li, M., Liang, C., Fan, Z., Aaseth, J., He, J., Montgomery, S., & Cao, Y. (2016). Dose-response relationship between dietary magnesium intake and risk of type 2 diabetes mellitus: A systematic review and meta-regression analysis of prospective cohort studies. Nutrients, 8(11), 739. https://doi.org/10.3390/nu8110739
15. Veronese, N., Dominguez, L. J., Pizzol, D., Demurtas, J., Smith, L., & Barbagallo, M. (2021). Oral magnesium supplementation for treating glucose metabolism parameters in people with or at risk of diabetes: A systematic review and meta-analysis of double-blind randomized controlled trials. Nutrients, 13(11), 4074. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2009.1216
16. Castiglioni, S., Cazzaniga, A., Albisetti, W., & Maier, J. (2013). Magnesium and osteoporosis: Current state of knowledge and future research directions. Nutrients, 5(8), 3022–3033. https://doi.org/10.3390/nu5083022
17. Groenendijk, I., van Delft, M., Versloot, P., van Loon, L. J. C., & de Groot, L. C. P. G. M. (2022). Impact of magnesium on bone health in older adults: A systematic review and meta-analysis. Bone, 154, 116233. https://doi.org/10.1016/j.bone.2021.116233
18. Aydın, H., Deyneli, O., Yavuz, D., Gözü, H., Mutlu, N., Kaygusuz, I., & Akalın, S. (2009). Short-term oral magnesium supplementation suppresses bone turnover in postmenopausal osteoporotic women. Biological Trace Element Research, 133(2), 136–143. https://doi.org/10.1007/s12011-009-8416-8
19. Rogol, A. D. (2007). A randomized controlled study of effects of dietary magnesium oxide supplementation on bone mineral content in Healthy Girls. Yearbook of Medicine, 2007, 554–555. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17018656/
20. Maier, J. A., Pickering, G., Giacomoni, E., Cazzaniga, A., & Pellegrino, P. (2020). Headaches and magnesium: Mechanisms, bioavailability, therapeutic efficacy and potential advantage of magnesium pidolate. Nutrients, 12(9), 2660. https://doi.org/10.3390/nu12092660
21. Dolati, S., Rikhtegar, R., Mehdizadeh, A., & Yousefi, M. (2019). The role of magnesium in pathophysiology and migraine treatment. Biological Trace Element Research, 196(2), 375–383. https://doi.org/10.1007/s12011-019-01931-z
22. Fathizadeh, N., Ebrahimi, E., Valiani, M., Tavakoli, N., & Hojat Yar, M. (2010). Evaluating the effect of magnesium and magnesium plus vitamin B6 supplement on the severity of premenstrual syndrome. Iran J Nurs Midwifery Res. , 15, 401–405.
23. Abbasi, B., Kimiagar, M., Kimiagar, K., & Sadeghniiat, K. (2012). The effect of magnesium supplementation on primary insomnia in elderly: A double-blind placebo-controlled clinical trial. J Res Med Sci., 17, 1161–1161.
24. Jones, S. F. (2012a). The effect of melatonin, magnesium, and zinc on primary insomnia in long-term care facility residents in Italy: A double-blind, placebo-controlled clinical trial. Yearbook of Pulmonary Disease, 2012, 207–209. https://doi.org/10.1016/j.ypdi.2012.01.037
25. Gröber, U., Schmidt, J., & Kisters, K. (2015). Magnesium in prevention and therapy. Nutrients, 7(9), 8199–8226. https://doi.org/10.3390/nu7095388
26. Schuette, S. A., Lashner, B. A., & Janghorbani, M. (1994). Bioavailability of magnesium diglycinate vs magnesium oxide in patients with ileal resection. Journal of Parenteral and Enteral Nutrition, 18(5), 430–435. https://doi.org/10.1177/0148607194018005430
27. U.S. Department of Health and Human Services. (n.d.). Magnesium Health Sheet for Professionals. NIH Office of Dietary Supplements. https://ods.od.nih.gov/factsheets/magnesium-healthprofessional/
28. Scientific opinion on dietary reference values for magnesium - EFSA. (2015). https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4186