Spermidin je eden izmed poliaminov, ki se naravno pojavljajo v skoraj vseh živih celicah, in vse bolj postaja predmet raziskav na področju prehrane in dolgoživosti. Spermidin igra ključno vlogo pri mnogih bioloških procesih, ki lahko prispevajo k zdravju ljudi in morda celo podaljšajo življenjsko dobo.
Ta članek obravnava zdravstvene koristi spermidina, priporočene odmerke ter morebitne stranske učinke jemanja dodatkov spermidina.
Kaj je spermidin?
Spermidin je bistvena poliaminska spojina, ki je potrebna za rast celic, diferenciacijo in apoptozo, kar pomeni programirano celično smrt. Prvič je bil odkrit v človeški semenski tekočini, vendar se spermidin nahaja tudi v številnih živilih, kot so:
- soja,
- gobe,
- zorjeni sir,
- pšenični kalčki.
Spermidin je del širše skupine spojin, imenovanih poliamini, skupaj s putrescinom in sperminom, ki aktivno sodelujejo znotraj celic in so nujni za zdravje in dolgoživost.¹
Funkcije spermidina v telesu
Spermidin, kot poliamin, je povezan z mnogimi pomembnimi biološkimi procesi:²'³
- Celični metabolizem: Spermidin pomaga pri številnih presnovnih aktivnostih, vključno s sintezo nukleinskih kislin (še posebej pri sintezi DNK in RNK). Ti procesi so bistveni za celično delitev in obnovo, kar spodbuja zdravje celic in življenje na splošno.
- Avtofagija: Ena najpomembnejših vlog spermidina je, da spodbuja avtofagijo – proces, s katerim celice uničujejo in obnavljajo dele, ki so postali poškodovani ali nefunkcionalni. To je pomembno za širjenje in obnovo celic ter jih varuje pred večino bolezni, povezanih s staranjem. Pokazalo se je tudi, da spermidin kot spodbujevalec avtofagije odstranjuje poškodovane in nenaravne predhodnike, kar izboljšuje zdravje celic in prispeva k daljši življenjski dobi.
- Funkcija mitohondrijev: Poliamini, še posebej spermidin, so se izkazali kot zaščitniki mitohondrijev in celic. Mitohondriji so znani kot energijske postaje celic, saj ohranjajo energetski izhod in podpirajo celotno aktivnost celic.⁴
Če želite izvedeti več o avtofagiji, preberite naš članek: "Vloga avtofagije za zdravje in dolgoživost".
Spermidin - Zdravstvene koristi
1. Dolgoživost
Številne raziskave kažejo, da je spermidin lahko povezan s podaljšano življenjsko dobo. V obsežni kohortni študiji, ki je sledila udeležencem deset let, so raziskovalci našli pozitivno korelacijo med večjim vnosom spermidina s prehrano in podaljšano dolgoživostjo.
Čeprav je mehanizem tega delovanja še vedno predmet raziskav, ti podatki nakazujejo, da je spermidin pomembna molekula, ki je vključena v zdravo staranje in dolgoživost.⁵
2. Zdravje srčno-žilnega sistema
Nove študije so odkrile močno obratno korelacijo med prehranskim vnosom spermidina in razvojem bolezni srca in ožilja, vključno s srčnim popuščanjem.
Višji vnos spermidina je bil povezan z nižjim krvnim tlakom in nižjo koncentracijo biomarkerjev za srčne bolezni. Takšni dokazi lahko kažejo, da bi vnos hrane, bogate s spermidinom, lahko zaščitil srčno-žilni sistem ter zmanjšal pojavnost srčnih bolezni.⁶
3. Nevrozaščita in kognitivne funkcije
Spermidin obeta tudi izboljšanje možganske funkcije, zlasti pri starejših.
V eni od študij so raziskovali učinkovitost spermidinovih dodatkov pri izboljšanju spomina pri starejših, ki so nagnjeni k razvoju Alzheimerjeve bolezni. V tej randomizirani, dvojno slepi kontrolirani študiji so preiskovanci prejeli bodisi rastlinski izvleček, bogat s spermidinom, bodisi placebo za tri mesece.
Rezultati so pokazali, da so imeli udeleženci, ki so prejeli spermidin, zmerno izboljšanje spominskih funkcij v primerjavi s placebo skupino. To kaže, da lahko spermidin pozitivno vpliva na kognitivne funkcije starejših z vplivom na možganske nevromodulatorne procese.⁷
4. Zdravje las in kože
Izboljšanje rasti in splošnega zdravja las je povezano s spermidinom. Pokazalo se je, da spodbuja rast celic in preprečuje poškodbe celic, s tem pa preprečuje izpadanje las in spodbuja gostejšo ter bolj zdravo rast las.
Poleg tega zaradi vloge spermidina pri zdravju celic pride tudi do izboljšanja zdravja kože, kar vodi do mlajšega videza.⁸
Viri hrane bogati s spermidinom
Spermidin se naravno nahaja v različnih živilih, zlasti v rastlinskih virih. Tukaj je nekaj živil, bogatih s spermidinom:⁹
- Sojini izdelki: Živila, kot je natto (natto je osnovno probiotično živilo v tradicionalni japonski kuhinji), vsebujejo veliko spermidina, pri čemer vsak obrok vsebuje 9,7 mg spermidina.
- Zeleni grah: Drug vir tega koristnega poliamina, s 9,1 mg spermidina na 140-gramski obrok.
- Gobe: Zlasti šitake gobe, ki vsebujejo približno 4,4 mg na 50 gramov.
- Polnozrnata žita: Vsebujejo različne količine spermidina.
- Brokoli: Križnica z znatno vsebnostjo spermidina, okoli 3,6 mg na 100 gramov.
- Zorjeni siri: Kot sta cheddar in parmezan, vsebujejo visoke ravni spermidina, z 2 mg na porcijo.
Dodajanje živil, bogatih s spermidinom, v vašo prehrano je naraven način za povečanje ravni spermidina.
Spermidin – Priporočeni odmerek
Trenutno ne obstaja uradno priporočeni dnevni vnos spermidina, saj je še vedno v zgodnji fazi raziskav. Vendar pa Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) priporoča, da se ne preseže dnevni odmerek 6 mg.¹⁰ Ta smernica pomaga preprečiti morebitne stranske učinke in zagotavlja varno raven uživanja.
Čeprav viri hrane, bogati s spermidinom, nudijo zadostne količine tega poliamina, bi ljudje, ki želijo višji vnos ali imajo specifične zdravstvene težave, lahko razmislili o dodatkih.
Preden pa dodate nov dodatek, se je priporočljivo posvetovati z vašim zdravnikom, da določite ustrezen odmerek in preverite, ali ga lahko kombinirate z obstoječimi zdravili.
Spermidin – Stranski učinki
Spermidin splošno velja za varen, ko ga uživamo v količinah, ki jih običajno najdemo v hrani. Do zdaj ni dokazov, da bi jemanje spermidina v obliki dodatka povzročalo resne stranske učinke.¹¹ Vendar pa je, kot pri vseh dodatkih, potrebna previdnost, zlasti pri visokih odmerkih.
Drugi možni neželeni učinki (čeprav zelo redki) lahko vključujejo prebavne težave, kot sta napihnjenost ali slabost pri nekaterih posameznikih. Priporočljivo je spremljati fiziološki odziv, ko začnete jemati kateri koli prehranski dodatek, in po potrebi prilagoditi odmerek ali prekiniti uporabo, če se pojavijo negativni učinki.
Zaključne Misli
Spermidin, čeprav ni tako široko prepoznan kot druga hranila, ponuja znatne možnosti za izboljšanje zdravja. Njegove funkcije v celičnem metabolizmu, avtofagiji in mitohondrijski aktivnosti poudarjajo njegovo ključno vlogo pri ohranjanju splošnega zdravja in potencialnem podaljšanju življenjske dobe.
Pozitivni odnosi spermidina s staranjem, zdravjem srca in ožilja, kognitivnimi funkcijami ter zdravjem las in kože ga prav tako postavljajo kot zanimivo hranilo, ki si zasluži nadaljnje raziskave.
Viri:
- Bardócz, S., Duguid, T. J., Brown, D. S., Grant, G., Pusztai, A., White, A., & Ralph, A. (1995). The importance of dietary polyamines in cell regeneration and growth. The British journal of nutrition, 73(6), 819–828. https://doi.org/10.1079/bjn19950087.
- Igarashi, K., & Kashiwagi, K. (2010). Modulation of cellular function by polyamines. The international journal of biochemistry & cell biology, 42(1), 39–51. https://doi.org/10.1016/j.biocel.2009.07.009.
- Pegg A. E. (2016). Functions of Polyamines in Mammals. The Journal of biological chemistry, 291(29), 14904–14912. https://doi.org/10.1074/jbc.R116.731661.
- Madeo, F., Eisenberg, T., Pietrocola, F., & Kroemer, G. (2018). Spermidine in health and disease. Science (New York, N.Y.), 359(6374), eaan2788. https://doi.org/10.1126/science.aan2788.
- Kiechl, S., Pechlaner, R., Willeit, P., Notdurfter, M., Paulweber, B., Willeit, K., Werner, P., Ruckenstuhl, C., Iglseder, B., Weger, S., Mairhofer, B., Gartner, M., Kedenko, L., Chmelikova, M., Stekovic, S., Stuppner, H., Oberhollenzer, F., Kroemer, G., Mayr, M., . . . Willeit, J. (2018). Higher spermidine intake is linked to lower mortality: a prospective population-based study. American Journal of Clinical Nutrition, 108(2), 371–380. https://doi.org/10.1093/ajcn/nqy102.
- Eisenberg, T., Abdellatif, M., Schroeder, S., Primessnig, U., Stekovic, S., Pendl, T., Harger, A., Schipke, J., Zimmermann, A., Schmidt, A., Tong, M., Ruckenstuhl, C., Dammbrueck, C., Gross, A. S., Herbst, V., Magnes, C., Trausinger, G., Narath, S., Meinitzer, A., Hu, Z., … Madeo, F. (2016). Cardioprotection and lifespan extension by the natural polyamine spermidine. Nature medicine, 22(12), 1428–1438. https://doi.org/10.1038/nm.4222.
- Wirth, M., Benson, G., Schwarz, C., Köbe, T., Grittner, U., Schmitz, D., Sigrist, S. J., Bohlken, J., Stekovic, S., Madeo, F., & Flöel, A. (2018). The effect of spermidine on memory performance in older adults at risk for dementia: A randomized controlled trial. Cortex; a journal devoted to the study of the nervous system and behavior, 109, 181–188. https://doi.org/10.1016/j.cortex.2018.09.014.
- Ramot, Y., Tiede, S., Bíró, T., Abu Bakar, M. H., Sugawara, K., Philpott, M. P., Harrison, W., Pietilä, M., & Paus, R. (2011). Spermidine promotes human hair growth and is a novel modulator of human epithelial stem cell functions. PloS one, 6(7), e22564. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0022564.
- Atiya Ali, M., Poortvliet, E., Strömberg, R., & Yngve, A. (2011). Polyamines in foods: development of a food database. Food & nutrition research, 55, 10.3402/fnr.v55i0.5572. https://doi.org/10.3402/fnr.v55i0.5572.
- European Commission Notifications of Novel Foods under the Former Novel Food Regulation. [(accessed on 14 September 2024)]. Available online: https://ec.europa.eu/food/safety/novel_food/authorisations/list_authorisations_en.
- Schwarz, C., Stekovic, S., Wirth, M., Benson, G., Royer, P., Sigrist, S. J., Pieber, T., Dammbrueck, C., Magnes, C., Eisenberg, T., Pendl, T., Bohlken, J., Köbe, T., Madeo, F., & Flöel, A. (2018). Safety and tolerability of spermidine supplementation in mice and older adults with subjective cognitive decline. Aging, 10(1), 19–33. https://doi.org/10.18632/aging.101354.
