Ali je staranje enakomeren proces ali poteka v hitrih skokih?Nedavne raziskave Stanford Medicine so vzbudile zanimanje v skupnosti, ki se ukvarja z dolgoživostjo, saj izpodbijajo tradicionalno prepričanje, da je staranje linearen proces. Raziskava razkriva, da naša telesa ne starajo s konstantno hitrostjo. Namesto tega gremo skozi »skoke staranja«, v katerih se zgodijo hitre spremembe, najbolj izrazite okoli 44. in 60. leta. Te ugotovitve so spodbudile nov poudarek na razumevanju, kako lahko bolje obvladujemo svoje zdravje, ko se staramo.
Ste pripravljeni izvedeti več o tem, kaj se dogaja z nami, ko se staramo, in kako optimizirati svoje zdravje? Berite naprej in odkrijte, kako podpreti dolgoživost z življenjskim slogom in dodatki, kot so resveratrol, berberin, spermidin in kurkumin!
Je staranje linearno?
Nedavne raziskave Stanford Medicine o staranju so sprožile številne odzive in zanimanje, ne le v svetu dolgoživosti, ampak med vsemi. Navsezadnje se vsi staramo, večina pa nas želi vedeti, kako to čim bolj upočasniti. Shen et al. (1) so na začetku leta 2024 v reviji Nature objavili zanimivo klinično študijo, ki poudarja trditev, ki kroži že nekaj let. Namreč, izkazalo se je, da proces staranja ni linearen, kot je bilo tradicionalno mišljeno.
Linearno staranje je koncept, ki se nanaša na staranje s konstantno, enakomerno hitrostjo, kar bi bilo predvidljivo. Določajo ga nekateri ključni dejavniki:
- Kumulativna škoda: Staranje je posledica kopičenja celičnih in molekularnih poškodb, kot so oksidativni stres, poškodbe DNK in izguba regeneracije tkiv.
- Predvidljiv upad: Hitrost staranja in funkcionalnega poslabšanja ostaja konstantna, brez nenadnih pospeškov ali upočasnitev.
- Enotnost skozi življenjsko dobo: Sistemi in funkcije telesa se poslabšujejo na razmeroma enoten način skozi čas.
Vendar pa po Shen in sodelavcih gremo skozi t.i. skoke staranja v določenih starostnih obdobjih, ki povzročijo obdobja hitrega staranja.
Kdaj ljudje najhitreje starajo?
Študija skupine Snyder, objavljena v reviji Nature leta 2024, je spremljala molekularne vzorce staranja velike skupine ljudi v daljšem časovnem obdobju. Udeleženci so raziskovalcem darovali kri, slino in druge telesne vzorce. Študija je pokazala, da se markerji staranja niso spreminjali linearno, ampak so bili najbolj izraziti v starosti 44 in 60 let. To je veljalo tako za moške kot ženske, ne glede na menopavzo.
Kakšne velike hitre spremembe so se zgodile ravno v teh starostnih obdobjih in ne ves čas? Znanstveniki so dejansko uspeli natančno določiti pomembne spremembe pri obeh starostih:
- Pri 44. letu: Povečanje markerjev za kardiovaskularne bolezni ter spremembe v presnovi lipidov in alkohola.
- Pri 60. letu: Povečanje markerjev za imunsko regulacijo, oksidativni stres in presnovo ogljikovih hidratov, večinoma povezano z zmanjšanjem delovanja ledvic in zvišanjem ravni glukoze v krvi.
Opazne so bile tudi pomembne spremembe v količini maščobnih in vezivnih beljakovin, kar pojasnjuje starostne spremembe kože in povečanje telesne teže. Ta študija bi lahko pojasnila, zakaj ljudje nenadoma začnejo čutiti, da so se »čez noč« postarali. Če bi res starali s stalno hitrostjo, skoraj ne bi opazili sprememb iz dneva v dan.
Skoki staranja
Hitrejše staranje pri 44 in 60 letih ni osamljeno znanstveno odkritje. Tudi Shen in sodelavci so nadaljevali svojo prejšnjo študijo, ki je že pokazala, da staramo nelinerano. Še ena študija iz leta 2019, objavljena v reviji Nature Medicine, je pokazala podobne pomembne spremembe v staranju okoli 34., 60. in 78. leta.