Reciklirana plastika se na splošno smatra za bolj trajnostno kot nova plastika. Razlog za to je, da reciklirana plastika uporablja obstoječe materiale, namesto da bi zahtevala pridobivanje in predelavo novih virov.
Proizvodnja nove plastike vključuje ekstrakcijo surove nafte ali zemeljskega plina, nato pa njuno rafiniranje in predelavo v plastično smolo. Ta proces zahteva velike količine energije in povzroča emisije toplogrednih plinov ter druge okoljske vplive.
Po drugi strani pa recikliranje plastike vključuje zbiranje uporabljenih plastičnih izdelkov, njihovo razvrščanje po vrsti, čiščenje in predelavo ter nato proizvodnjo novih izdelkov. Čeprav recikliranje tudi zahteva energijo in lahko povzroča emisije, običajno uporablja manj energije in povzroča manj emisij kot proizvodnja nove plastike.
Poleg zmanjšanja okoljskega vpliva proizvodnje plastike, lahko recikliranje plastike tudi pomaga zmanjšati plastične odpadke in ohranjati naravne vire. Vendar je pomembno omeniti, da samo recikliranje ni dovolj za rešitev problema plastičnih odpadkov in onesnaževanja. Potrebne so tudi druge strategije, kot so zmanjšanje uporabe plastike in izboljšanje sistemov ravnanja z odpadki.
Poraba fosilnih goriv: rPET proti PET
Količina fosilnih goriv, potrebna za proizvodnjo recikliranega polietilen tereftalata (rPET) v primerjavi z novo PET plastiko, se lahko razlikuje glede na specifične proizvodne procese in dobavne verige. Vendar pa na splošno proizvodnja rPET zahteva manj fosilnih goriv kot proizvodnja nove PET plastike.
Ena študija, objavljena v reviji Journal of Cleaner Production, ocenjuje, da proizvodnja rPET zahteva približno 31-54% manj fosilnih goriv kot proizvodnja nove PET plastike, odvisno od uporabljenih specifičnih proizvodnih procesov. Druga študija, objavljena v isti reviji, je ugotovila, da proizvodnja rPET iz povratnih PET steklenic zahteva približno 67% manj energije kot proizvodnja nove PET plastike.
Vendar je pomembno omeniti, da čeprav proizvodnja rPET lahko zahteva manj fosilnih goriv, reciklažni proces sam po sebi še vedno zahteva energijo, predvsem za zbiranje, razvrščanje, čiščenje in predelavo plastičnih odpadkov. Poleg tega se lahko drugi okoljski vplivi, kot so emisije in poraba vode, tudi razlikujejo glede na specifične proizvodne procese.