Raziskave, utemeljene na dokazih

Kaj je to? Zakaj to potrebujemo? Kje lahko to najdemo?

Kaj je to?

Raziskave, utemeljene na dokazih, so točno to, kar pomenijo – to so študije, ki jih pogosto izvajajo znanstveniki in akademiki, in ki uporabljajo eksperimente za razumevanje veljavnosti ideje. Ker imajo eksperimenti rezultate, ne glede na to, ali so dobri ali slabi, ti rezultati služijo kot dokazi. Ko jih je dovolj, predvsem po "zlatem standardu" metodi, z uporabo dvojno slepega vzorca, kjer ena polovica skupine prejme pravi dodatek, druga pa placebo, raziskovalci pa ne vedo, katera skupina je prejela kateri dodatek, to proizvede verodostojne podatke, ki jih lahko uporabimo za podporo ali zavrnitev hipoteze o dodatku.

V svetu moderne medicine številni preventivni tretmaji vključujejo prehranska dopolnila. Na primer, eden najpogostejših dodatkov, ki jih ljudje jemljejo, je vitamin D. Mnogi ljudje na svetu imajo pomanjkanje vitamina D, ker ne preživijo dovolj časa na soncu, ki je glavni vir vitamina D. Vemo, da ljudje potrebujejo jemati dodatke vitamina D, ker tisoče študij vedno znova dokazuje njihovo učinkovitost.

Za vsak nov tretma ali koristni učinek, ki ga lahko dosežemo s spremembo naše prehrane in življenjskega sloga, so običajno izvedene študije, ki nam povedo več o teh učinkih in ali jim lahko verjamemo.

Morda ste že brali v časopisu ali članku v reviji o velikem odkritju, ki bo spremenilo zdravje. Na primer, o škodi, ki jo povzroča prekomerno sedenje na stolu. Ali o tem, kako lahko gledanje v zaslon telefona pozno ponoči zaradi izpostavljenosti modri svetlobi zmanjša kakovost vašega spanca. Vendar morda niste pozorni na to, da ti članki včasih (vendar ne vedno), omenjajo študijo, ki dokazuje trditve članka. Pomembno je, preden vzamete katere koli nasvete iz teh virov informacij kot dejstvo, preveriti, ali obstajajo dokazi, ki podpirajo trditve. Prepogosto ustvarjalci vsebin in novinarji raztegnejo pozitivne ali negativne rezultate ali pa v svoji zgodbi nimajo prostora za omembo podrobnosti. Večinoma pa lahko vsaj pričakujemo povezavo v članku do študije, na katero se sklicujejo. In tukaj postane zanimivo!

Dokler je študija dosegljiva, lahko preverjanje dejstev vzamete v svoje roke in se odločite, ali je raziskavebila poučna. Ali pa je v interpretaciji podatkov več govora kot dejanj. In za tiste pogumne duše tam zunaj lahko celo izberete svojo avanturo in prebrskate milijone študij, ki so na voljo na internetu, da najdete katere koli druge študije, ki vas zanimajo.

Eden najzanesljivejših virov raziskav, utemeljenih na dokazih, je PubMed. Spletna baza znanstvenih raziskovalnih projektov, PubMed je odličen vir za iskanje raziskav, utemeljenih na dokazih. Trditve so pogosto podane o koristih ali škodi stvari, ki jih jemo, življenjskih slogov, ki jih izberemo, okolja, v katerem živimo, in seveda – dodatkov, ki jih jemljemo. Toda ko te trditve niso podkrepljene s sklicevanjem na študijo, ki jih dokazuje, ali še slabše, ko te izjave pretiravajo s kredibilnostjo ugotovitev študije, bodisi zaradi premajhnega vzorca, pristranskosti demografije ali kakršnega koli števila drugih spremenljivk, ki lahko omogočijo prikladne rezultate, so bralci zavedeni.

Na boljše ali slabše, večina ljudi ni zainteresirana za prebiranje tehničnih raziskav, kar ni preprosto opravilo. Toda pomembno je za vsakega, ki želi prevzeti zdravje v svoje roke in želi preprečiti zdravstvene težave, namesto da čaka na simptome bolezni in stanj, ki bi jih bilo morda lažje preprečiti v zgodnjih fazah, da zna ločiti dejstva od psevdoznanosti.

Kakšni so nekateri opozorilni znaki, na katere je treba biti pozoren?

Brez preživljanja ur in ur pri listanju po raziskavah je še vedno mogoče ugotoviti, ali študija izpolnjuje standarde z navajanji, testiranje na ljudeh ali živalih, velikost vzorca, meje rezultatov in demografije.

Za začetek je bolje imeti več potrditvenih študij kot le eno. Literatura na PubMed-u je polna citatov, ki povezujejo različne študije kot citate. Če pri preučevanju domnevno znanstvene trditve ne najdemo študij ali le eno, ki ni citirana v drugih publikacijah, je to nekaj, na kar je treba paziti.

Če pustimo etične pomisleke ob strani, ali je študija temeljila na laboratorijskih živalih (miših ali opicah), drugi življenjski obliki ali ljudeh? Tipična stopnja hierarhije raziskav je začeti z mikroorganizmi (kvas, bakterije itd.), včasih se ta korak popolnoma preskoči in raziskave začnejo z mišmi. Če so rezultati pri miših obetavni, se v nekaterih primerih oblikujejo skupine človeških prostovoljcev. To je velika poenostavitev procesa, vendar je pomembno omeniti, da nova področja raziskav redko začnejo s testi na ljudeh. Obstaja veliko znanstveno pomembnih razlogov za sledenje temu procesu, in včasih je mogoče povezati odkritje pri miših s podobnim rezultatom pri ljudeh, vendar definitivno ne vedno. Zato bodite previdni in preverite.

Število preiskovancev, testiranih v študiji, bodisi miši ali ljudje, je še en pomemben dejavnik. Koliko ljudi je bilo testiranih? Deset? Štirideset? Deset tisoč? To lahko naredi veliko razliko.

Statistično, kar se zgodi enkrat enemu testnemu subjektu, se morda ne bo zgodilo enako drugemu. Številne študije, zlasti pri ljudeh, so na majhnih testnih skupinah, manjših od sto ljudi. To je z dobrim razlogom, drago in zamudno je organizirati velike skupine ljudi, ki so pripravljeni biti del eksperimenta. Medtem ko trideset neodvisnih testnih subjektov že pomaga kot minimalna osnova za statistično pomembne ugotovitve, je to lahko enostavno problematično. Na splošno, večja kot je velikost vzorca, tem bolje.

Pogosto prezrta podrobnost v rezultatih študije so meje spremembe v rezultatih. Številni rezultati testov merijo razliko, od preiskovancev se pričakuje, da imajo visoke vrednosti v svojih krvnih označevalcih, ali pa bodo preiskovanci dali kvalitativno oceno za to, kako ocenjujejo spremembo svojega stanja.

Številne študije kažejo spremembe od 3-6%, v nekaterih primerih je to lahko prelomna novica, v drugih pa govorimo o komaj opaznem, tri odstotni spremembi v energijskih nivojih skozi dan. To je v bistvu meja napake. Pozitivna sprememba bo odvisna od ene študije do druge. Pri ocenjevanju verodostojnosti študije upoštevajte vrednost spremembe v ugotovitvah in pomislite, ali je to dovolj za vas, da se navdušite, ali pa potrebujete večje, bolj zanesljive rezultate.

Demografija

Ko je študija narejena na ljudeh, je naslednja stvar, ki jo je treba upoštevati, kdo so bili udeleženci. Večinoma tukaj ni mogoče najti veliko informacij, vendar bi morali biti na voljo starost in spol preiskovancev. Včasih so vključene tudi življenjske navade, tj. kadilec proti nekadilcu, zgodovina vadbe itd. Razumevanje, kako se sami primerjate s preiskovanci študije, lahko pomaga določiti, ali so rezultati pomembni za vaše lastno fiziološko stanje.