Šentjanževka je rastlinski dodatek, ki se pogosto uporablja za zdravljenje simptomov blage depresije, menopavze in simptomov PMS. Na voljo je v obliki kapsul, napolnjenih s prašenimi listi in cvetovi rastline Hypericum perforatum.
Berite naprej in ugotovite, ali je šentjanževka prava izbira za vas.
Za kaj se uporablja šentjanževka?Cvetovi in listi rastline šentjanževke vsebujejo veliko aktivnih sestavin. Te aktivne sestavine povečajo raven serotonina in dopamina, tako imenovanih hormonov sreče. Zato lahko šentjanževka pomaga pri:
- Blaga depresija,
- Predmenopavzalni in menopavzalni simptomi,
- PMS.
Običajni odmerek šentjanževke je 300-400 mg trikrat na dan. Jemanje šentjanževke lahko povzroči glavobole, prebavne motnje, omotico, utrujenost in tesnobo, zlasti na začetku. Pred jemanjem kakršnih koli novih dodatkov se posvetujte z zdravnikom ali zdravstvenim delavcem.
Ali ste se odločili preizkusiti šentjanževko? Odlično! Kakovostni dodatek šentjanževke lahko kupite na naši spletni strani s klikom tukaj.
Če želite izvedeti več o mehanizmu delovanja šentjanževke ter znanstvenih dokazih o njenih koristih, stranskih učinkih in ustreznem odmerjanju, nadaljujte z branjem članka.
Šentjanževka - Mehanizem delovanjaŠentjanževka je rastlina z rumenimi cvetovi, ki je dobila ime, ker cveti okoli praznika sv. Janeza Krstnika. Rastlina izvira iz Evrope, vendar jo lahko najdemo po vsem svetu. Ekstrakt je pridobljen iz njenih cvetov in listov, formuliran pa je lahko v kapsulah, tinkturah, gelih in različnih drugih oblikah.
Približno 20% spojin, ekstrahiranih iz šentjanževke, je biološko aktivnih in spadajo v več kategorij:
- naftodiantroni,
- floroglucinoli,
- flavonoidi,
- eterična olja.
Najpogostejši in najmočnejši spadajo v kategorijo naftodiantronov, kot so hipericin, hiperforin, psevdohipericin, izohipericin in protohipericin. Ekstrakt šentjanževke običajno vsebuje do 0,3% hipericina in hiperforina.
Te spojine so odgovorne za pozitiven učinek šentjanževke na depresijo. Omogočajo, da se serotonin in dopamin vežeta na svoje receptorje in možgani delujejo normalno (1).
Koristi šentjanževkeŠtevilne študije so potrdile pozitiven učinek šentjanževke na blago depresijo. Ena znanstvena raziskava je povzela ugotovitve več kot 30 študij in zaključila, da je šentjanževka vedno imela pomemben učinek pri lajšanju simptomov blage do zmerne depresije v primerjavi s placebom. Prav tako je imela podoben učinek kot običajni antidepresivi (1).
Enako je bilo opaženo v primeru PMS, kjer je šentjanževka pomagala pri fizičnih in vedenjskih simptomih (2). Šentjanževka je prav tako lajšala simptome menopavze (npr. vročinski oblivi) in postmenopavze (npr. depresija) (3, 4).
Trenutno ni raziskav o učinku šentjanževke na hujšanje ali izboljšanje stanja kože. Vendar to ne pomeni, da šentjanževka ni učinkovita za katerega od teh namenov.
Šentjanževka - Stranski učinkiKot že omenjeno, so najpogostejši stranski učinki jemanja šentjanževke:
- glavoboli,
- prebavne motnje,
- omotica,
- utrujenost,
- tesnoba.
Poleg tega lahko šentjanževka vpliva na zdravila, kot so:
- SSRI (selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina),
- MAO (zaviralci monoaminooksidaze),
- oralni kontraceptivi,
- zdravila proti epileptičnim napadom,
- antikoagulanti,
- zdravila proti zavrnitvi presadka,
- zdravila za srce,
- Xanax (5).
Seznam je precej dolg, zato se pred jemanjem šentjanževke posvetujte z zdravnikom, še posebej, če že jemljete kakšna zdravila.
Ali lahko jemljem šentjanževko dolgoročno? Vemo, da je šentjanževka varna, če ne zaužijete več kot 900 mg dnevno na obdobje do treh mesecev. Pri večjih odmerkih lahko pride do hudih kožnih reakcij in povečane občutljivosti na sončno svetlobo, zato bodite previdni.
Ali šentjanževka povzroča pridobivanje teže? Do zdaj ni bilo raziskav o povezavi med šentjanževko in pridobivanjem teže. Vendar pa lahko šentjanževka pomaga pri boju proti depresiji in hujšanju, povezanim z depresijo.
Koliko šentjanževke naj vzamem?Običajni odmerek šentjanževke je 300 do 400 mg trikrat na dan. Lahko jo jemljete vsak dan do treh mesecev.
Viri:
1. Klemow KM, Bartlow A, Crawford J, et al. Medical Attributes of St. John’s Wort (Hypericum perforatum) In: Benzie IFF, Wachtel-Galor S, editors. Herbal Medicine: Biomolecular and Clinical Aspects. 2nd edition. Boca Raton (FL): CRC Press/Taylor & Francis; 2011. Chapter 11. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK92750/.
1. Apaydin EA, Maher AR, Shanman R, Booth MS, Miles JN, Sorbero ME, Hempel S. A systematic review of St. John's wort for major depressive disorder. Syst Rev. 2016 Sep 2;5(1):148. doi: 10.1186/s13643-016-0325-2.
2. Canning S, Waterman M, Orsi N, Ayres J, Simpson N, Dye L. The efficacy of Hypericum perforatum (St John's wort) for the treatment of premenstrual syndrome: a randomized, double-blind, placebo-controlled trial. CNS Drugs. 2010 Mar;24(3):207-25. doi: 10.2165/11530120-000000000-00000.
3. Na DH, Ji HY, Park EJ, Kim MS, Liu KH, Lee HS. Evaluation of metabolism-mediated herb-drug interactions. Arch Pharm Res. 2011 Nov;34(11):1829-42. doi: 10.1007/s12272-011-1105-0.
4. Eatemadnia A, Ansari S, Abedi P, Najar S. The effect of Hypericum perforatum on postmenopausal symptoms and depression: A randomized controlled trial. Complement Ther Med. 2019 Aug;45:109-113. doi: 10.1016/j.ctim.2019.05.028.
5. Abdali K, Khajehei M, Tabatabaee HR. Effect of St John's wort on severity, frequency, and duration of hot flashes in premenopausal, perimenopausal and postmenopausal women: a randomized, double-blind, placebo-controlled study. Menopause. 2010 Mar;17(2):326-31. doi: 10.1097/gme.0b013e3181b8e02d.
